Tudi vas pri kolesarjenju pesti katera od teh težav?

Vsi vemo, kako čudovito je kolesarjenje; veter v laseh, sonce na obrazu, čudovita narava in popoln relax. Vendar pa gre lahko tudi kaj narobe. Večino poškodb je sicer mogoče zlahka sanirati bodisi doma bodisi pri  fizioterapevtu, vendar je ključnega pomena pri preprečevanju poškodb prav preventiva.

Kako bi se izognili najpogostejšim kolesarskim težavam in poškodbam, smo za nasvet vprašali športnega terapevta Andreja Potrata.

ACHILLES  TENDONITIS

Gre za vnetje ahilove tetive, do katerega običajno pride zaradi nenadnega povečanja količine kolesarjenja, preobremenitve. Kolesar čuti bolečino in napetost v predelu nad peto, ki se lahko z dodatno obremenitvijo poslabša, lahko pa vztraja tudi v mirovanju.

Namig: Ob bolečinah je priporočljivo prekiniti za nekaj časa z aktivnostmi, ki bolečino izzovejo ter področje hladite, da se vnetje in oteklina pomirita, saj se rado zgodi, da se akutna faza spremeni v kronično, ki lahko traja tudi več kot 6 mesecev.

Previsoko nastavljen sedež in prsti nog obrnjeni navzdol povzročajo konstantno krčenje tetive, ki se zaradi preobremenjenosti vname. Tetivi boste omogočili počitek tako, da boste sedež znižali in pazili na pravilno postavitev stopala.

PATELLAR TENDONITIS

Gre za vnetje patelarnega ligamenta, kateri povezuje pogačico z golenijo in je najbolj obremenjena pri brcah in skokih zaradi česar se imenuje tudi skakalno koleno. Ker pri kolesarjenju ne pride do skokov ali brc pa je mehanizem nastanka preobremenitveni sindrom. Pri kolesarjih pride do vnetja zaradi prenizko nastavljenega sedeža ali predolge vožnje z uporabo visokih prestav ozirama pod veliko obremenitvijo.

Namig: Dvignite sedež, tako boste iz kvadricepsov in patelarnega ligamenta prenesli nekaj obremenitev na zadnjo stegensko ložo in ritne mišice. Če vozite v visokih prestavah, si lahko pomagate s spreminjanjem tempa pedaliranja.

ZATEGNJENE IN UTRUJENE MIŠICE

Vsem so nam znane bolečine v mišicah po dobrem kolesarskem treningu ali tekmi. Pri kolesarjenju pretežno uporabljamo mišice kvadricepsa, hamstringsov in ritnih mišic v katerih lahko pride do zategnjenosti, če jih ne ogrejemo in raztegnemo pravilno.

Namig: Poskrbite za ustrezno ogrevanje preden pričnete s kolesarjenjem ter za ustrezno raztezanje po vadbi. Privoščite si masažo pri terapevtu ali se po treningu povaljčkajte. Pritisk na mišico bo sicer lahko izzval začasno bolečino, vendar bodo po obravnavi mišice elastične in sproščene.

BOLEČINE V HRBTU IN VRATU

Mnogi kolesarji trpijo bolečine v hrbtu in vratu zaradi nepravilne velikosti in nastavitve kolesa. Ponavljajoči se in podaljšani zadržani položaj v kolesarjenju pomeni stres za celo hrbtenico.

Namig: Najboljša je preventiva, zato si pri nakupu kolesa vzemite čas in izberite takega, ki bo ustrezal vaši fizionomiji ter ga ustrezno nastavite. Pomembno je tudi dobro ogrevanje in raztezanje po vožnji. Alternativa je tudi uporaba neuromišičnega tapinga, ki povečuje mišično funkcijo in zmanjšuje bolečino.

SINDROM ILIOTIBIALNEGA TRAKTA

Iliotibialni sindrom je pogosta preobremenitvena poškodba tekačev in kolesarjev. Najpogostejši sprožilni dejavnik pri kolesarjih so prepogosti in predolgi treningi ter strukturno neravnovesje telesa. Okoli stranskega izrastka stegnenice na zunanji strani, približno dva do tri centimetre  nad stranskim delom sklepne špranje kolena je mesto zelo občutljivo. Pogost je pojav ostre in pekoče bolečine.

Namig: v akutni fazi sta potrebna zmanjšanje in korekcija treningov. Bolečino lahko kontrolirate s protivnetnimi zdravili in ledom. Priporočljiva je elektrostimulacija, ki s svojimi impulzi spodbudi živčni sistem, da ustavlja bolečino. Ko bolečina malce popusti, pričnemo s kontroliranim raztezanjem in manualno mobilizacijo, da povečamo elastičnost tkiva in zmanjšamo natezne in kompresijske sile med obremenitvijo ter v končni fazi dodamo še gretje.

POŠKODBE AC SKLEPA

Poškodbe akromio-klavikularnega sklepa predstavljajo 9% vseh poškodb ramenskega obroča. Nastanejo zaradi delovanja velikih sil neposredno na ramenski sklep. Najpogosteje se zgodijo pri neposrednih padcih na ramo. Pojavi se močna bolečina točno na mestu AC sklepa. Značilno je, da ob pritisku na ključnico sprožimo bolečino v sklepu. Pri težjih poškodbah je pozitiven tudi fenomen klavirske tipke, kjer ob pritisku na ključnico uspemo delno reponirati sklep, pri čemer deformacija nad sklepom izgine.

Pri konservativnem zdravljenju se poslužujemo počitka, mirovanja in opornice za obdobje treh tednov. Po treh tednih sledi razgibavanje in fizikalna terapija. Po šestih tednih se pričakuje povrnitev funkcionalnosti sklepa. Športna aktivnost se priporoča šele po treh mesecih od poškodbe.  Operativno zdravljenje je predvideno pri težjih poškodbah in nekaterih poškodbah profesionalnih športnikov.

 

Andrej Potrata

Andrej Potrata